OVRATNICE MOOHERO NA HEDL RANČU: REALNA IZKUŠNJA IZ PAŠNE ČREDE ANGUS DOJILJ
January 12, 2026



Na Hedl Ranču v Kamnici pri Mariboru redimo Angus dojilje in telice v prosti reji. Ekipa MooHero nam je povedala, da smo bili tudi prvi v Sloveniji, ki smo ovratnice MooHero uvedli v čredo Angus dojilj.
V tem zapisu bom opisal, kako to pri nas deluje v prosti reji: zakaj smo šli v sistem brez bika, kako se čreda obnaša na različnih pašnikih skozi leto, in kako nam MooHero pomaga, da v teh razmerah ločimo, kdaj gre za pojatev, kdaj za bolezen ter kdaj sistem zaznava le "lažno".
Naša reja: prosti sistem, kjer so razmere nekonstantne in je težje “ujeti ekstreme”
Pri nas je največji izziv to, da so razmere zelo nekonstantne. Čreda ni celo leto v eni enaki rutini, ampak se pogoji stalno spreminjajo:
teren (hribovito ali ravninsko),
kakovost paše (mlada trava, starejša trava, suša, dež),
letni čas,
vročina, muhe in stres,
premiki črede in oddaljeni pašniki.
V takem sistemu je veliko težje iz množice normalnih nihanj “izloviti ekstreme”, ki pomenijo nekaj resnega: pojatev, bolezen ali poškodbo. To je povsem druga zgodba kot na kmetijah, kjer so živali v štali 365 dni, dobivajo krmo iz krmilnega voza in je kakovost obroka večino časa približno enaka.
Ravno zato smo iskali sistem, ki nam ne daje samo “občutka”, ampak pomaga videti spremembe bolj objektivno.
Kakšna je naša čreda in kako imajo urejeno bivanje
Naša čreda živi v prosti reji, kjer imamo:
približno polovico ravninskih in polovico hribovitih pašnikov,
stajo, kamor gredo krave čez leto v vročini, čez noč, pozimi pa so tam ves čas,
staja je urejena kot visok nastilj, imajo pitnike in krmilnik, kjer je seno vedno na razpolago.
Teren in letni čas pri nas narekujeta tempo. V hribih je več hoje, na ravnini manj. Poleti je vročina lahko velika, kar takoj spremeni ritem gibanja in hranjenja. In to se pozna tudi v podatkih, če jih znaš pravilno razumeti.
Zakaj pri nas ni bika: genetika, mir in konkurenčnost na ekološki, seneni vzreji
Kdor ima bika, si pogosto olajša delo, ker bik krave osemeni sam. Mi pa smo šli v sistem brez bika, ker želimo od črede več:
z umetnim osemenjevanjem lahko izbiramo elitne bike iz sveta in s tem dobimo boljše potomce,
to je za nas še posebej pomembno, ker delamo v smeri ekološke in senene vzreje, kjer mora biti genetika res vrhunska, če želiš:
imeti dobre priraste tudi brez “močnejših” sistemov krmljenja,
biti konkurenčen tistim, ki redijo bolj ekstenzivno ali z drugačno krmo,
in v enakem času vzrediti približno enako količino mesa samo z ekološko krmo in na seneni vzreji.
Na koncu se to pozna tudi tam, kjer je najbolj pomembno: v kakovosti mesa.
Hkrati pa ima čreda brez bika pogosto še eno veliko prednost:
manj je prerivanja in poškodb,
čreda je praviloma mirnejša,
pri krmilniku in na pašniku je manj napetosti.
Slaba stran tega pristopa pa je jasna: pojatev moraš ujeti pravočasno, vsaka zgrešena pojatev pa pomeni, da bo tele skoteno kasneje - Matematično gledano, povprečno 16 zgrešenih pojatev, nas stane enega teleta na leto.
Naša največja težava ni bila, da pojatve ne bi videli
Pri nas so pojatve pogosto dolge in intenzivne. Torej: gonitev se običajno tudi opazi.
Težava je bila bolj ta:
zjutraj prideš do črede in vidiš dogajanje,
včasih naskakuje ter je aktivnih več krav,
ne veš pa natančno, kdaj se je začelo ter katera je v pojatvi: mogoče se goni že celo noč, ti pa si jo videl šele zjutraj.
In pri umetnem osemenjevanju to ni majhna razlika, ker odločilno vpliva na to, kdaj je optimalni čas za semenitev.
Celoten servis mora biti rešen: ne samo zaznava, tudi izvedba
Pri umetnem osemenjevanju mora delovati celoten sistem:
pravočasno zaznaš pojatev (opazovanje + podatki),
veterinar mora imeti možnost priti ob pravem času,
po potrebi preveri stanje (folikel, rumeno telo),
opravi osemenitev,
potem spremljaš, ali se žival umiri in ali gre vse naprej normalno.
MooHero nam je tukaj pomagal predvsem pri tem, da smo bolje razumeli, v katerem delu gonitve smo, zato je bila lažja tudi organizacija vsega ostalega.
Menjava terena, vročina in “lažni alarmi”: zakaj je pomembna nastavitev občutljivosti
Ko gre čreda iz hribovitega, zahtevnega pašnika na ravninsko, zelo kakovostno pašo, se lahko vedenje spremeni tako, da na prvi pogled (ali v podatkih) izgleda kot težava.
Zakaj?
na ravnini krava ne rabi toliko hoditi, zato je aktivnosti manj,
mlada, kakovostna trava je lažje prebavljiva, zato krava lahko manj žveči, pa to še ne pomeni, da je bolna,
v vročini je ritem črede drugačen, pogosto se več dogaja ponoči.
Zato je pri MooHero pomembna funkcija: personalizirano nastavljanje občutljivosti. Pri pašnih sistemih, kjer se razmere stalno spreminjajo, je to ključ, da znaš ločiti med normalno spremembo in resničnim problemom.
Oddaljeni pašniki in signal
Na oddaljenih pašnikih signal ni vedno idealen. Ovratnice imajo možnost shranjevanja podatkov in kasnejše sinhronizacije, ko pridejo spet v doseg.
Pošteno pa je treba povedati: če je žival dalj časa izven dosega, sprotnih podatkov takrat nimaš. Je pa zelo pomembno, da ekipa MooHero aktivno razvija rešitve za večji doseg in boljšo pokritost tudi na razdaljah, ki so za pašne črede realne.
Pa vendar ko govorimo o razdalji, so letos razvili nove senzorje z daljšim dosegom in še več spomina - Pomeni da z letošnjim letom bomo uporabniki deležni nadgradnje, kjer se bo povečala zaznava iz radius 500m, na par kilometrov vključno z ovirami.
Podpora MooHero: to šteje ogromno
Ena največjih pozitivnih stvari pri naši izkušnji je bila podpora. MooHero ima zelo odziven support. Vedno so se trudili dati dober, razumljiv odgovor in pomagati v praksi – pri interpretaciji podatkov, nastavitvah in pri realnih vprašanjih, ki jih ima kmet na terenu.
Pri takem sistemu to šteje ogromno, ker tehnologija brez podpore hitro postane samo še ena stvar, ki te obremenjuje. Tukaj pa smo imeli občutek, da imamo na drugi strani ljudi, ki dejansko razumejo, kaj pomeni paša, teren in realna kmetija.
Aplikacija - kot beležka na dlani
Ena izmed najbolj uporabnih, če rečem kar “birokratskih” prednosti je sama aplikacija, ker imaš praktično vse podatke na enem mestu. V njej vidiš seznam krav, aktivnost za zadnjih 30 dni in osnovne podatke o posamezni živali. Hkrati si lahko beležiš, kdaj je bila krava osemenjena, s katerim bikom, kdaj se je gonila, kdaj je pričakovana telitev in druge pomembne dogodke. Vse je zasnovano kot sistem opomnikov, zato je možnost, da kaj spregledaš, bistveno manjša.
Ko sistem zazna pojatev ali padec žretja, dobiš na telefon tudi SMS obvestilo, na primer:
Pojatev za kravo Milka, ob 16:03.
Mi se doma včasih pohecamo, da mi krave kar same pošiljajo sporočila.
Zaključek
Mi smo šli v MooHero, ker smo želeli sistem brez bika, mirno čredo in možnost izbire vrhunske genetike za ekološko, seneno vzrejo. Po enem letu lahko rečem: sistem nam je prinesel več reda, manj ugibanja in boljši občutek, kdaj gre za pojatev in kdaj za nekaj drugega. Povedano drugače, osemenitev brez prisotnosti bika si več ne bi upali privoščit brez tega sistema, ki nam je dal dejansko nadzor nad čredo.
Hedl Ranč – Angus dojilje v prosti reji. MooHero – več nadzora v nekonstantnih razmerah.
Na Hedl Ranču v Kamnici pri Mariboru redimo Angus dojilje in telice v prosti reji. Ekipa MooHero nam je povedala, da smo bili tudi prvi v Sloveniji, ki smo ovratnice MooHero uvedli v čredo Angus dojilj.
V tem zapisu bom opisal, kako to pri nas deluje v prosti reji: zakaj smo šli v sistem brez bika, kako se čreda obnaša na različnih pašnikih skozi leto, in kako nam MooHero pomaga, da v teh razmerah ločimo, kdaj gre za pojatev, kdaj za bolezen ter kdaj sistem zaznava le "lažno".
Naša reja: prosti sistem, kjer so razmere nekonstantne in je težje “ujeti ekstreme”
Pri nas je največji izziv to, da so razmere zelo nekonstantne. Čreda ni celo leto v eni enaki rutini, ampak se pogoji stalno spreminjajo:
teren (hribovito ali ravninsko),
kakovost paše (mlada trava, starejša trava, suša, dež),
letni čas,
vročina, muhe in stres,
premiki črede in oddaljeni pašniki.
V takem sistemu je veliko težje iz množice normalnih nihanj “izloviti ekstreme”, ki pomenijo nekaj resnega: pojatev, bolezen ali poškodbo. To je povsem druga zgodba kot na kmetijah, kjer so živali v štali 365 dni, dobivajo krmo iz krmilnega voza in je kakovost obroka večino časa približno enaka.
Ravno zato smo iskali sistem, ki nam ne daje samo “občutka”, ampak pomaga videti spremembe bolj objektivno.
Kakšna je naša čreda in kako imajo urejeno bivanje
Naša čreda živi v prosti reji, kjer imamo:
približno polovico ravninskih in polovico hribovitih pašnikov,
stajo, kamor gredo krave čez leto v vročini, čez noč, pozimi pa so tam ves čas,
staja je urejena kot visok nastilj, imajo pitnike in krmilnik, kjer je seno vedno na razpolago.
Teren in letni čas pri nas narekujeta tempo. V hribih je več hoje, na ravnini manj. Poleti je vročina lahko velika, kar takoj spremeni ritem gibanja in hranjenja. In to se pozna tudi v podatkih, če jih znaš pravilno razumeti.
Zakaj pri nas ni bika: genetika, mir in konkurenčnost na ekološki, seneni vzreji
Kdor ima bika, si pogosto olajša delo, ker bik krave osemeni sam. Mi pa smo šli v sistem brez bika, ker želimo od črede več:
z umetnim osemenjevanjem lahko izbiramo elitne bike iz sveta in s tem dobimo boljše potomce,
to je za nas še posebej pomembno, ker delamo v smeri ekološke in senene vzreje, kjer mora biti genetika res vrhunska, če želiš:
imeti dobre priraste tudi brez “močnejših” sistemov krmljenja,
biti konkurenčen tistim, ki redijo bolj ekstenzivno ali z drugačno krmo,
in v enakem času vzrediti približno enako količino mesa samo z ekološko krmo in na seneni vzreji.
Na koncu se to pozna tudi tam, kjer je najbolj pomembno: v kakovosti mesa.
Hkrati pa ima čreda brez bika pogosto še eno veliko prednost:
manj je prerivanja in poškodb,
čreda je praviloma mirnejša,
pri krmilniku in na pašniku je manj napetosti.
Slaba stran tega pristopa pa je jasna: pojatev moraš ujeti pravočasno, vsaka zgrešena pojatev pa pomeni, da bo tele skoteno kasneje - Matematično gledano, povprečno 16 zgrešenih pojatev, nas stane enega teleta na leto.
Naša največja težava ni bila, da pojatve ne bi videli
Pri nas so pojatve pogosto dolge in intenzivne. Torej: gonitev se običajno tudi opazi.
Težava je bila bolj ta:
zjutraj prideš do črede in vidiš dogajanje,
včasih naskakuje ter je aktivnih več krav,
ne veš pa natančno, kdaj se je začelo ter katera je v pojatvi: mogoče se goni že celo noč, ti pa si jo videl šele zjutraj.
In pri umetnem osemenjevanju to ni majhna razlika, ker odločilno vpliva na to, kdaj je optimalni čas za semenitev.
Celoten servis mora biti rešen: ne samo zaznava, tudi izvedba
Pri umetnem osemenjevanju mora delovati celoten sistem:
pravočasno zaznaš pojatev (opazovanje + podatki),
veterinar mora imeti možnost priti ob pravem času,
po potrebi preveri stanje (folikel, rumeno telo),
opravi osemenitev,
potem spremljaš, ali se žival umiri in ali gre vse naprej normalno.
MooHero nam je tukaj pomagal predvsem pri tem, da smo bolje razumeli, v katerem delu gonitve smo, zato je bila lažja tudi organizacija vsega ostalega.
Menjava terena, vročina in “lažni alarmi”: zakaj je pomembna nastavitev občutljivosti
Ko gre čreda iz hribovitega, zahtevnega pašnika na ravninsko, zelo kakovostno pašo, se lahko vedenje spremeni tako, da na prvi pogled (ali v podatkih) izgleda kot težava.
Zakaj?
na ravnini krava ne rabi toliko hoditi, zato je aktivnosti manj,
mlada, kakovostna trava je lažje prebavljiva, zato krava lahko manj žveči, pa to še ne pomeni, da je bolna,
v vročini je ritem črede drugačen, pogosto se več dogaja ponoči.
Zato je pri MooHero pomembna funkcija: personalizirano nastavljanje občutljivosti. Pri pašnih sistemih, kjer se razmere stalno spreminjajo, je to ključ, da znaš ločiti med normalno spremembo in resničnim problemom.
Oddaljeni pašniki in signal
Na oddaljenih pašnikih signal ni vedno idealen. Ovratnice imajo možnost shranjevanja podatkov in kasnejše sinhronizacije, ko pridejo spet v doseg.
Pošteno pa je treba povedati: če je žival dalj časa izven dosega, sprotnih podatkov takrat nimaš. Je pa zelo pomembno, da ekipa MooHero aktivno razvija rešitve za večji doseg in boljšo pokritost tudi na razdaljah, ki so za pašne črede realne.
Pa vendar ko govorimo o razdalji, so letos razvili nove senzorje z daljšim dosegom in še več spomina - Pomeni da z letošnjim letom bomo uporabniki deležni nadgradnje, kjer se bo povečala zaznava iz radius 500m, na par kilometrov vključno z ovirami.
Podpora MooHero: to šteje ogromno
Ena največjih pozitivnih stvari pri naši izkušnji je bila podpora. MooHero ima zelo odziven support. Vedno so se trudili dati dober, razumljiv odgovor in pomagati v praksi – pri interpretaciji podatkov, nastavitvah in pri realnih vprašanjih, ki jih ima kmet na terenu.
Pri takem sistemu to šteje ogromno, ker tehnologija brez podpore hitro postane samo še ena stvar, ki te obremenjuje. Tukaj pa smo imeli občutek, da imamo na drugi strani ljudi, ki dejansko razumejo, kaj pomeni paša, teren in realna kmetija.
Aplikacija - kot beležka na dlani
Ena izmed najbolj uporabnih, če rečem kar “birokratskih” prednosti je sama aplikacija, ker imaš praktično vse podatke na enem mestu. V njej vidiš seznam krav, aktivnost za zadnjih 30 dni in osnovne podatke o posamezni živali. Hkrati si lahko beležiš, kdaj je bila krava osemenjena, s katerim bikom, kdaj se je gonila, kdaj je pričakovana telitev in druge pomembne dogodke. Vse je zasnovano kot sistem opomnikov, zato je možnost, da kaj spregledaš, bistveno manjša.
Ko sistem zazna pojatev ali padec žretja, dobiš na telefon tudi SMS obvestilo, na primer:
Pojatev za kravo Milka, ob 16:03.
Mi se doma včasih pohecamo, da mi krave kar same pošiljajo sporočila.
Zaključek
Mi smo šli v MooHero, ker smo želeli sistem brez bika, mirno čredo in možnost izbire vrhunske genetike za ekološko, seneno vzrejo. Po enem letu lahko rečem: sistem nam je prinesel več reda, manj ugibanja in boljši občutek, kdaj gre za pojatev in kdaj za nekaj drugega. Povedano drugače, osemenitev brez prisotnosti bika si več ne bi upali privoščit brez tega sistema, ki nam je dal dejansko nadzor nad čredo.
Hedl Ranč – Angus dojilje v prosti reji. MooHero – več nadzora v nekonstantnih razmerah.
Na Hedl Ranču v Kamnici pri Mariboru redimo Angus dojilje in telice v prosti reji. Ekipa MooHero nam je povedala, da smo bili tudi prvi v Sloveniji, ki smo ovratnice MooHero uvedli v čredo Angus dojilj.
V tem zapisu bom opisal, kako to pri nas deluje v prosti reji: zakaj smo šli v sistem brez bika, kako se čreda obnaša na različnih pašnikih skozi leto, in kako nam MooHero pomaga, da v teh razmerah ločimo, kdaj gre za pojatev, kdaj za bolezen ter kdaj sistem zaznava le "lažno".
Naša reja: prosti sistem, kjer so razmere nekonstantne in je težje “ujeti ekstreme”
Pri nas je največji izziv to, da so razmere zelo nekonstantne. Čreda ni celo leto v eni enaki rutini, ampak se pogoji stalno spreminjajo:
teren (hribovito ali ravninsko),
kakovost paše (mlada trava, starejša trava, suša, dež),
letni čas,
vročina, muhe in stres,
premiki črede in oddaljeni pašniki.
V takem sistemu je veliko težje iz množice normalnih nihanj “izloviti ekstreme”, ki pomenijo nekaj resnega: pojatev, bolezen ali poškodbo. To je povsem druga zgodba kot na kmetijah, kjer so živali v štali 365 dni, dobivajo krmo iz krmilnega voza in je kakovost obroka večino časa približno enaka.
Ravno zato smo iskali sistem, ki nam ne daje samo “občutka”, ampak pomaga videti spremembe bolj objektivno.
Kakšna je naša čreda in kako imajo urejeno bivanje
Naša čreda živi v prosti reji, kjer imamo:
približno polovico ravninskih in polovico hribovitih pašnikov,
stajo, kamor gredo krave čez leto v vročini, čez noč, pozimi pa so tam ves čas,
staja je urejena kot visok nastilj, imajo pitnike in krmilnik, kjer je seno vedno na razpolago.
Teren in letni čas pri nas narekujeta tempo. V hribih je več hoje, na ravnini manj. Poleti je vročina lahko velika, kar takoj spremeni ritem gibanja in hranjenja. In to se pozna tudi v podatkih, če jih znaš pravilno razumeti.
Zakaj pri nas ni bika: genetika, mir in konkurenčnost na ekološki, seneni vzreji
Kdor ima bika, si pogosto olajša delo, ker bik krave osemeni sam. Mi pa smo šli v sistem brez bika, ker želimo od črede več:
z umetnim osemenjevanjem lahko izbiramo elitne bike iz sveta in s tem dobimo boljše potomce,
to je za nas še posebej pomembno, ker delamo v smeri ekološke in senene vzreje, kjer mora biti genetika res vrhunska, če želiš:
imeti dobre priraste tudi brez “močnejših” sistemov krmljenja,
biti konkurenčen tistim, ki redijo bolj ekstenzivno ali z drugačno krmo,
in v enakem času vzrediti približno enako količino mesa samo z ekološko krmo in na seneni vzreji.
Na koncu se to pozna tudi tam, kjer je najbolj pomembno: v kakovosti mesa.
Hkrati pa ima čreda brez bika pogosto še eno veliko prednost:
manj je prerivanja in poškodb,
čreda je praviloma mirnejša,
pri krmilniku in na pašniku je manj napetosti.
Slaba stran tega pristopa pa je jasna: pojatev moraš ujeti pravočasno, vsaka zgrešena pojatev pa pomeni, da bo tele skoteno kasneje - Matematično gledano, povprečno 16 zgrešenih pojatev, nas stane enega teleta na leto.
Naša največja težava ni bila, da pojatve ne bi videli
Pri nas so pojatve pogosto dolge in intenzivne. Torej: gonitev se običajno tudi opazi.
Težava je bila bolj ta:
zjutraj prideš do črede in vidiš dogajanje,
včasih naskakuje ter je aktivnih več krav,
ne veš pa natančno, kdaj se je začelo ter katera je v pojatvi: mogoče se goni že celo noč, ti pa si jo videl šele zjutraj.
In pri umetnem osemenjevanju to ni majhna razlika, ker odločilno vpliva na to, kdaj je optimalni čas za semenitev.
Celoten servis mora biti rešen: ne samo zaznava, tudi izvedba
Pri umetnem osemenjevanju mora delovati celoten sistem:
pravočasno zaznaš pojatev (opazovanje + podatki),
veterinar mora imeti možnost priti ob pravem času,
po potrebi preveri stanje (folikel, rumeno telo),
opravi osemenitev,
potem spremljaš, ali se žival umiri in ali gre vse naprej normalno.
MooHero nam je tukaj pomagal predvsem pri tem, da smo bolje razumeli, v katerem delu gonitve smo, zato je bila lažja tudi organizacija vsega ostalega.
Menjava terena, vročina in “lažni alarmi”: zakaj je pomembna nastavitev občutljivosti
Ko gre čreda iz hribovitega, zahtevnega pašnika na ravninsko, zelo kakovostno pašo, se lahko vedenje spremeni tako, da na prvi pogled (ali v podatkih) izgleda kot težava.
Zakaj?
na ravnini krava ne rabi toliko hoditi, zato je aktivnosti manj,
mlada, kakovostna trava je lažje prebavljiva, zato krava lahko manj žveči, pa to še ne pomeni, da je bolna,
v vročini je ritem črede drugačen, pogosto se več dogaja ponoči.
Zato je pri MooHero pomembna funkcija: personalizirano nastavljanje občutljivosti. Pri pašnih sistemih, kjer se razmere stalno spreminjajo, je to ključ, da znaš ločiti med normalno spremembo in resničnim problemom.
Oddaljeni pašniki in signal
Na oddaljenih pašnikih signal ni vedno idealen. Ovratnice imajo možnost shranjevanja podatkov in kasnejše sinhronizacije, ko pridejo spet v doseg.
Pošteno pa je treba povedati: če je žival dalj časa izven dosega, sprotnih podatkov takrat nimaš. Je pa zelo pomembno, da ekipa MooHero aktivno razvija rešitve za večji doseg in boljšo pokritost tudi na razdaljah, ki so za pašne črede realne.
Pa vendar ko govorimo o razdalji, so letos razvili nove senzorje z daljšim dosegom in še več spomina - Pomeni da z letošnjim letom bomo uporabniki deležni nadgradnje, kjer se bo povečala zaznava iz radius 500m, na par kilometrov vključno z ovirami.
Podpora MooHero: to šteje ogromno
Ena največjih pozitivnih stvari pri naši izkušnji je bila podpora. MooHero ima zelo odziven support. Vedno so se trudili dati dober, razumljiv odgovor in pomagati v praksi – pri interpretaciji podatkov, nastavitvah in pri realnih vprašanjih, ki jih ima kmet na terenu.
Pri takem sistemu to šteje ogromno, ker tehnologija brez podpore hitro postane samo še ena stvar, ki te obremenjuje. Tukaj pa smo imeli občutek, da imamo na drugi strani ljudi, ki dejansko razumejo, kaj pomeni paša, teren in realna kmetija.
Aplikacija - kot beležka na dlani
Ena izmed najbolj uporabnih, če rečem kar “birokratskih” prednosti je sama aplikacija, ker imaš praktično vse podatke na enem mestu. V njej vidiš seznam krav, aktivnost za zadnjih 30 dni in osnovne podatke o posamezni živali. Hkrati si lahko beležiš, kdaj je bila krava osemenjena, s katerim bikom, kdaj se je gonila, kdaj je pričakovana telitev in druge pomembne dogodke. Vse je zasnovano kot sistem opomnikov, zato je možnost, da kaj spregledaš, bistveno manjša.
Ko sistem zazna pojatev ali padec žretja, dobiš na telefon tudi SMS obvestilo, na primer:
Pojatev za kravo Milka, ob 16:03.
Mi se doma včasih pohecamo, da mi krave kar same pošiljajo sporočila.
Zaključek
Mi smo šli v MooHero, ker smo želeli sistem brez bika, mirno čredo in možnost izbire vrhunske genetike za ekološko, seneno vzrejo. Po enem letu lahko rečem: sistem nam je prinesel več reda, manj ugibanja in boljši občutek, kdaj gre za pojatev in kdaj za nekaj drugega. Povedano drugače, osemenitev brez prisotnosti bika si več ne bi upali privoščit brez tega sistema, ki nam je dal dejansko nadzor nad čredo.
Hedl Ranč – Angus dojilje v prosti reji. MooHero – več nadzora v nekonstantnih razmerah.
Kontakti
+386 70 442 767
hedlranc@gmail.com
Nad elektrarno 19
2351 Kamnica
Avtorske pravice© 2024. Vse pravice pridržane Hedl ranču
Kontakti
+386 70 442 767
hedlranc@gmail.com
Nad elektrarno 19
2351 Kamnica
Avtorske pravice© 2024. Vse pravice
pridržane Hedl ranču
Kontakti
+386 70 442 767
hedlranc@gmail.com
Nad elektrarno 19
2351 Kamnica
Avtorske pravice© 2024. Vse pravice
pridržane Hedl ranču
