Zakaj drek naših krav ne smrdi?

Zakaj drek naših krav ne smrdi?

Enostavni odgovor - ker jih krmimo s senom in ne s silažo.

Ko prideš v hlev, je prva stvar, ki jo opaziš, vonj. Večina ljudi misli, da je močan vonj nekaj normalnega in da pač tako je pri kravah. V resnici pa vonj pove veliko več – pove, kako deluje prebava živali.

Na naši kmetiji pogosto slišimo, da v hlevu ni tistega značilnega ostrega vonja. To ni naključje, ampak rezultat načina reje in krmljenja.

Vse se začne v vampu. Prežvekovalci so prilagojeni na razgradnjo vlakninaste krme, kjer glavno vlogo igrajo mikroorganizmi. Ko je obrok uravnotežen, fermentacija poteka enakomerno, hranila se dobro izkoristijo, izgub je manj. Če ravnotežja ni, nastaja več amonijaka, beljakovine se slabše izkoristijo, presežki pa se na koncu poznajo tudi v gnoju – in njegovem vonju.

Pogosto se razprava hitro obrne v vprašanje, kaj je boljše – seno ali silaža. V resnici nobena krma ni sama po sebi slaba. Ključ je v tem, kako je sestavljen celoten obrok.

Pri senenih obrokih je razgradnja običajno bolj postopna. Krma je bolj strukturna, živali več prežvekujejo, nastaja več sline, ki pomaga uravnavati pH vampa. Posledično je prebava bolj stabilna in predvidljiva.

Pri silaži je razgradnja hitrejša, zato mora biti obrok zelo dobro uravnotežen. Če ni, pride do izgub hranil in večjih nihanj v vampu.

Ko prebava deluje stabilno, je tudi gnoj drugačen. Je bolj enakomeren, manj oster in brez izrazitih presežkov dušika. Pomembno je poudariti, da gnoj nikoli ni brez vonja, je pa lahko bistveno manj agresiven.

Na naši kmetiji krmljenje temelji na paši, senu in po potrebi dopolnitvi obroka. Cilj ni maksimalen prirast, ampak stabilnost – zdravje živali, dobra plodnost in dolgoročna funkcionalnost sistema.

Senena reja vpliva tudi na travnike. Pri kasnejši košnji rastline odcvetijo in semenijo, kar omogoča večjo biodiverziteto in bolj stabilen travniški ekosistem. To pomeni več različnih rastlinskih vrst in manj odvisnosti od intenzivnih posegov. Res pa je, da ima takšna krma nekoliko nižjo energijsko vrednost, kar pomeni počasnejšo rast živali.

Način reje se na koncu pokaže tudi v mesu. Pri počasnejši rasti se mišično tkivo razvija bolj enakomerno, živali imajo več gibanja, kar vpliva na strukturo in okus. Rezultat ni nujno več mesa, je pa drugačen, bolj izrazit in kakovosten produkt.

Če gledamo ekonomiko, v intenzivni reji optimiziraš količino na dan. Pri seneni reji pa optimiziraš stabilnost skozi leta. Manjši prirast nadomestiš z nižjimi stroški, manj tveganja in višjo vrednostjo končnega izdelka.

Na koncu lahko rečemo, da vonj v hlevu ni naključje. Je rezultat sistema – krme, prebave in načina reje. Razlika se ne začne v hlevu, ampak v vampu.